Berlinski gradbeni podjetnik je bil obsojen na pet let zapora zaradi dela na črno in davčne utaje v milijonskih zneskih. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je podajal lažne informacije zdravstvenim zavarovalnicam in davčnim organom. Delo na črno, ki je v gradbeništvu precej razširjeno, je v tem primeru doseglo tako velike razsežnosti, da je pripeljalo do stroge kazni.

Nemška carina je preiskovala 40 objektov v sedmih zveznih deželah zaradi suma dela na črno. Preiskave so se osredotočale na mrežo podjetij, ki naj bi bila ustanovljena z namenom prikrivanja delovnih razmerij in utaje prispevkov za socialno varnost. Škoda, ki je nastala zaradi teh dejanj, naj bi presegala milijon evrov.

Nizozemsko deželno socialno sodišče v Celleu je odločilo, da morata ženska in njen partner vrniti približno 18.000 evrov osnovne socialne pomoči, ker naj bi ženska delala na črno v ribji restavraciji. Čeprav natančnega zneska zaslužka ni bilo mogoče določiti, je sodišče ocenilo, da sta prejemala pomoč neupravičeno, medtem ko je ženska več let delala na črno v Vzhodni Friziji. Primer poudarja problematiko dela na črno in zlorabe socialnih prejemkov.

Porezna uprava Federacije BiH je 18. in 19. julija 2025. izvedla 429 inšpekcijskih nadzorov po vsej Federaciji BiH. Glavna tarča so bili davčni zavezanci, ki delujejo v gostinstvu ter se ukvarjajo z iznajmljivanjem počitniških objektov, kot so vikendice in vile z bazeni. Inspekcije so se osredotočale na delo na črno, kar je privedlo do izreka kazni v višini več kot 503.700 KM.

Pet redarjev je bilo pridržanih zaradi domnevnega brutalnega pretepanja 19-letnega slovenskega turista pred klubom Saints&Sinners v Poreču. Mladi Slovenec je utrpel hude telesne poškodbe in je bil hospitaliziran. Obstajajo sumi, da so redarji delali na črno, zaradi česar naj bi v klub kmalu prispela inšpekcija.

Preiskovalci so izvedli racije v dveh nemških zveznih državah v postopku proti več kot 30 obtoženim zaradi suma dela na črno v gradbeništvu. Poleg gotovine in nakita so oblasti odkrile tudi druge nepravilnosti.

Nemška zvezna vlada namerava okrepiti nadzor nad zlorabami državljanskega dohodka (Bürgergeld) in napoveduje strožje ukrepe proti delu na črno. Te napovedi sledijo poročilom o porastu »bandeškega« goljufanja pri tej socialni podpori. Kljub izjavam kanclerja o »mafijskih strukturah socialnih zlorab«, pa se pojavljajo dvomi o zanesljivosti in obsegu teh podatkov, saj naj bi bila dokazna podlaga za veliko »b Bürgergeld mafijo« tanka. Nekateri politiki menijo, da gre za zelo majhno število posameznikov, ki ne želijo sodelovati pri sistemu.

V Nemčiji je bilo po najnovejših podatkih približno devet od desetih gospodinjskih pomočnikov zaposlenih na črno, kar predstavlja sistemsko težavo na trgu dela. Skoraj štirje milijoni gospodinjstev se pri najemanju pomoči za čiščenje, varstvo ali vzdrževanje izogibajo uradni prijavi delavcev. Glavni razlogi za takšno ravnanje so zapleteni birokratski postopki pri prijavi ter visoki stroški prispevkov za socialno varnost, ki jih morajo kriti delodajalci. Zaradi razširjenosti dela na črno država in socialne blagajne izgubljajo znatna finančna sredstva, hkrati pa delavci ostajajo brez ustrezne socialne zaščite in zavarovanja v primeru nesreč pri delu. Strokovnjaki opozarjajo, da kljub obstoječim spodbudam za legalizacijo tovrstnega dela, večina gospodinjstev še vedno izbira neformalne dogovore, ki omogočajo nižje neposredne stroške storitev. To področje ostaja eden največjih izzivov za nemške nadzorne organe in oblikovalce politik.

Bundestag je sprejel predlog zakona, ki ga je predložil minister za finance Lars Klingbeil (SPD), s ciljem učinkovitejšega boja proti delu na črno v Nemčiji. Zakon med drugim predvideva strožje ukrepe za odkrivanje prejemnikov socialne pomoči, ki delajo na črno, in uvaja obvezno izkazovanje za frizerje in druge podobne poklice.

Državno tožilstvo v Münchnu preiskuje konglomerat podjetij za čiščenje in gradbenih storitev zaradi suma davčne utaje, dela na črno in prisilnega dela. Preiskava poteka obsežno, saj obtožbe presegajo običajne kršitve delovnopravne zakonodaje.

Zaradi porasta v paketni industriji so oblasti podaljšale pravila, namenjena preprečevanju nezakonitega zaposlovanja in zagotavljanju socialne varnosti za paketne dostavljalce.

Inšpektorji za delo so v enem dnevu v podjetju za dostavo s kurirji v Bukarešti odkrili več kot 500 delavcev, ki so delali na črno. Minister za delo, Florin Manole, je izrazil zaskrbljenost, da je globa v takšnih primerih prenizka, saj znaša le 200.000 lejov.

Policisti Policijske uprave Ljubljana so v sodelovanju s Finančno upravo Republike Slovenije v Medvodah opravili nadzor na gradbišču. Ugotovili so, da je osem tujcev delalo brez ustreznih dovoljenj za delo in bivanja.

Romunski inšpektorji za delo so v Bukarešti odkrili podjetje za dostavo, ki je zaposlovalo več kot 500 delavcev na črno. Minister za delo, Florin Manole, je izrazil zaskrbljenost, ker je globa za takšno kršitev le 200.000 lejev, kar se mu zdi prenizko.

Po tem, ko je vodja SPD Lars Klingbeil predlagal morebitno zvišanje davkov za posameznike z visokimi prihodki in premoženjem, so visoki politiki CDU in CSU to zavrnili. Poudarili so, da takšen ukrep ni predviden v koalicijski pogodbi in pozvali k varčevanju namesto dodatnega obremenjevanja davkoplačevalcev.

Nemška vlada je sprejela nov zakon za boj proti davčnim utajam in delu na črno, ki ga je potrdila v kabinetu. Ukrepi vključujejo poostren nadzor, usmerjen tudi na frizerske salone, kozmetične in neilske studie. Zaposleni bodo morali imeti s seboj osebne dokumente za morebitne inšpekcijske preglede, podobno kot velja že v gradbeništvu in gostinstvu. S tem želi vlada zmanjšati izgubo prihodkov zaradi dela na črno.

Nemški kabinet je med poletnim premorom obravnaval prvi koalicijski predlog zakona o zagotavljanju stabilne pokojninske ravni do leta 2031, ki ga je predložila ministrica Bärbel Bas. Razpravljali so tudi o širitvi materinske pokojnine ter o temah, kot so tarifna zvestoba, boj proti delu na črno in prihodnost »Deutschlandticket«.